Prekinitev...
Triangel je postal moj drugi dom.
Tam sem bil v ponedeljek. V odličnih razmerah sem med drugim postavil osebni hitrostni rekord. Posledično ni nobene slike.
Tam sem bil v torek. Ponovno sem srečal Majo in Boštjana.
Tudi tokrat je bila noro dobra smuka in zvečer še kulisa.Tam sem bil tudi v četrtek. Tokrat v slabih razmerah. Spodaj dež, zgoraj sneg in veter.Vse skupaj je na odsekih zabelina tako gosta megla, da nisem vedel ali smučam dol ali gor 😀. Vseeno je bilo zgoraj užitek smučati po nekaj cm novega in napihanega snega.
Še dobro, da je vmes Jure v sredo predlagal skupno smuko na Starem vrhu.
Tudi tam je bilo z vidika vremenskega stališča slabo. Spodaj totalna odjuga in rahlo rosenje.
Zgoraj rahlo sneženje. Polege tega mi ni delala lučka, ker se je razmajala žička na bateriji in sem imel srečo, da je Jure imel dve (sicer v 90% tudi sam nosim rezervo, vendar ravno tokrat ne). Ampak kljub vsemu je bil dobro izkoriščen čas in povsem lušna turca.
Proti Trianglu sem se namenil tudi v petek, ker očitno sem globoko v sebi optimist. Videl sem plazovna opozorila, videl sem temperature in dež v dolini, ampak verjel sem, da bom hitro čez tistih 200 vm do meje sneženja... Ko se pripeljem na Ljubelj skoraj preneha deževati, samo rahlo rosi in šele na P vidim razmere. Vse splazeno in to direkt na "smučišče", Tudi oznake v obliki traku in tabel so bile povsem zgovorne. NO-GO!!! Ni kaj, obrnem.
Doma sem, kot ujeta žival. Zunaj dežuje na polno, V takem moraš imeti pa resen razlog, da se greš "rekreirat". Vsake pol ure preverim razmere, ki se nikakor ne umirijo in tudi tek ne pride v poštev (no vsaj ne razumsko). V meni nastane razkol!
Na koncu se bolj zgodi, kot da bi se odločil in po 102 aktivnih dneh, je to dan ko to neverjetno serijo prekinem 😔.


Komentarji
Objavite komentar