Proti Tolski Košuti in Plešivec

Obilno deževje je naredilo ogromno škodo naši turni smuki. Okoli nas in tam kjer je "varno" je vse prenizko. Na Pokljuko se mi pa ni dalo. Ko zjutraj vidim jasnino se namenim proti Tržiču in razmišljam, da bom videl od kje naprej je snežilo. Opcija je Ženiklavc ali pa Plešivec. Ko gledam griče, vidim, da je še na Kriški komaj kaj snežilo. Tako je edina opcija, da se peljem proti Dolgim njivam in se pač ustavim, ko postane dovolj snega. Že takoj iz Čadovelj ven me preseneti neposuta cesta, ki je čisti "špegu". Saj jaz se s 4x4 gor že peljem, čeprav na ovinkih, kjer je centrifugalna sila lepo zdrsavam z vsemi 4 gumami, ampak, kaj če kdo pripelje nasproti? Niti slučajno ne bi ustavil. V Dolini srečam traktor s trosilnikom... Cesta je od Jelendola naprej bolj podbna potoku kot cesti, snežno/ledene zaplate vmes pa tekoča voda. Napredujem izjemno počasi. Ko v Medvodju zavijem levo, postane zanimivo, od snega, ki je padel na cesto z brega ali dreves in naredil barikade, do vode, ledu, počasi še nov sneg. Sem 1. ki tukaj vozim po sneženju in nove gume se izkažejo. Praktično bp se pripeljem do Košutnika. Ocenim, da od tu naprej se bo pa dalo s smučmi. Novega snega je malo, ampak dovolj da se brez škode za smuči vzpenjaš in tudi spustiš po cesti. Že od daleč občudujem "ofrajhano" skalovje Košute.

Narava je tako čudovita, da jo očudujem z odprtimi usti in seveda nekaj utrinkov poskušam ovekovečiti s slikami.
Vso pot sem gori na gori in vse naokoli sam samcat 😀. Edini zvok sem jaz...
Ko ocenim razmere, se odločim, da je varen vzpon proti Tolsti Košuti. Ocena od daleč se tam nekje na koti 1850 izkaže za napačno, saj  pridem na področje ledene klože, napihanca, levo gledano navzgor, je pa tako ali tako en sam velik plaz. Takrat se tudi izdatno poslabša vreme 
in brez slabe volje obrnem. Difuza mi sicer spust malo oteži pa vseeno dobrih 200 višincev odpeljem vriskajoč. Na Zg. dolgih njivah spet nataknem kože in jo pičim proti Plešivcu. Prav zanimivo, da kadarkoli grem nanj, imam meglo in težave z orentacijo. Tudi tokrat se podijo megle, ampak na srečo so vmes tudi obdobja dobre vidljivosti. Vrh je povsem neizrazit in samo vehta mi povej kje je...
Za smučanje tokrat izberem smer čez Dolge njive. Sicer je bolj položno, pa zato nič manj uživaško. Kar nekaj lepih "podpisov" sem naredil, samo svetoloba ni omogočala lepih fotk.
Še nekaj "formalnosti" po cesti in že sem pri avtu.
Številčno nič impresiva tura, meni pa je dala veliko...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem