Elektrika zbližuje

Odkar živimo ločeno, imam kar nekaj težav, kako se povezati s sinom. Šele potem vidiš koliko komunikacije se zgodi tako spotoma. Ob obrokih, na hodniku, ob TV... Če tega ni, je vse tako posiljeno, preko msnja, pa kakšen klic sem ter tja. Obiski v Žiganji vasi so praktično nemogoči, najprej zato, ker je meni bad, pa tudi sicer se počutim nezaželenega. Tudi moja povabila na kakšen izlet so najstniku ponavadi bv. 

Potem pa Marjeta posodi el.kolo Alenki in ker ga ne pride iskat, ostane na posodo še Brinu. Fant je v zadnjem tednu prevozil vse "moje" pogoste popoldanske cilje in se tudi oglasil pri meni. In tako pade dogovor, da greva na eno turo skupaj.  Izbira le te sicer ni mačji kašelj, saj vseeno nisem 100% prepričan, kaj mu bo OK, niti ne poznam kolesa in kaj lahko odpelje z njim. V grobem zastavim Pl. Javornik, Dom pod Storžičem in Mala Poljana. Ob 8h zjutraj že prašiva cesto in vedno je izziv "organca", da se na turi z "električarji" ne prekuri. Še dovolj zgodaj spoznam, da moram pač voziti svoj tempo, sicer Poljane ne bom videl. Kdor je vozil to turo ve, da se makedam do pl.Javornik vleče kot jara kača. Klanca ni in ni konec. Zato jo na koncu napadeva kar direkt po peš poti, ki gre direkt gor po pašniku. Za kar sva okregana od oskrbnika, ki je tipična stara sitnoba, češ saj imate cesto. Ma ustrelite me, če bom kdaj taka tečnoba.  Pokvari nama prekrasno mesto za počitek, zato kar nadaljujeva po fini prečki in spustu po vlaki do Doma po Storžičem. 

Brin po pogledu na števec in boleči riti ugotovi, da pa do Poljane ne bo šlo. Juica ni dovolj, da bi še udobno prišel domov. Ko vidi začudenje v mojih očeh, saj mi je prej razlagal, koliko km naredi z enim polnjenjem, mi pribije, pa saj si šel ti na svojih 100% 😜.  Sledi najlepši del, spust po poti, ki gre po travniku. Vrhunsko, mi pritjuje tudi sin. Transfer do doma malo začinim še z enim trailčkom iz Loma do Tržiča in že sva doma.
Številke pokažejo 45 km in nekaj čez 1200 vm. Ni slabo 💪! To, da je naravni talent za kolo mu že dalj časa govorim in res se fant zna peljat. Če bi imel kolo nastavljen po svoje (tudi pravih dimenzij), še kakšna učna ura tehnike in bi lahko bil čist car.
To je že druga tura pri kateri nama je povezovanje omogočila elektrika. Čeprav bi v resnici moralo biti ravno obratno (jaz na elektriki, sin pa na organcu), vseeno hvala elektriki! 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več