Na 3angel še s kolesom...

Po napornem #kocevsko, sem sicer šel v četrtek na kolo, potem sem si pa vseeno vzel malo odmora. Od kolesa, da ne bo pomote. Sicer sem v petek tekel, v soboto pa se šel vodiča po Hruškem vrhu in Dovški babi. 

Danes pa je bilo "treba" preveriti kako so se noge in rit regenerirali. V osnovi je bila ideja priti na Zelenico iz Z strani, s tem da sem želel najti povezavo med Begunjami in cesto, ki pelje na Kočo pri izviru Završnice. Na karti sem videl, da je dobra pot do Svetega Petra in potem nekaj peš poti, ki vodijo na in mimo Smokuškega vrha. Že od doma sem se usmeril na potke (izogibanje asfalta), ki jih poznam. Kar pa seveda pomeni dodatne km, višince in porabljene energije. V Begunjah mi je vse jasno, grem mimo bivšega smučišča Krpin in gor, u mater kako gor, strmo kot pes in naklon ne pojenja. Ko se cesta neha nisem prepričan kam in grem za pohodniki. Peljem samo nekaj m, potem pa kolo na hrbet. In to za kakšnih 100 vm. Ven pridem točno tam, kot sem predvideval. Od tam naprej sem cesto poznal. Najprej spust 

in pomem zopet strmina. Od Tinčkove naprej mi rata vse peljat, s tem da moram delat pavze, da mi ne raznese pljuč. Jebemti je strmo. Mimo koče se samo peljem in se raje ustavim na mirnem kotičku. 

Že prej mi je šlo po glavi, da s kolesom še nikoli nisem bil na Trianglu. Pa poskusimo še to. Saj je šlo, samo večinoma je bilo kolo spet na hrbtu. 

Končo pride na vrsto to, zakaj sem za cilj izbral Zelenico. Eden lepših trailov v teh koncih, ki je poleg tega še "uraden". 

Ker računam na pohodnike, s katerimi si to pot delimo, hitrost prilagodim temu, da bi lahko vedno varno ustavil. Kot za nalašč ne srečam nikogar. Na Ljubelju imam idejo, da bi se izognil glavni cesti v celoti. Pred leti sem namreč našel eno potko, ki pelje iz poti proti Staremu Ljubelju na P za Pl. Korošico. Usmerim se na staro cesto in srečaj Jureta, ki mi žal ne zna pomagati, kje naj bi se ta pot začela. Vzpnem se še malo in najdem nekaj kar obeta. Na začetku je sicer nevarno strma, potem pa postane odlična prečka. V spominu sem imel en tunelček, ki ga sedaj ne najdem. Se pa pripeljem tja, kamor sem želel.  En del je sicer povsem splazen in sem ga prehodil. Tudi del do taborišča je komaj vozen, ker je voda odnesla skoraj celo pot. V Podljubelju se usmerin na Zavrh, da se pač peljem še po najlepšem trailu. Skozi Tržič pač ne gre po potkah, zato pa se v Bistrici usmerim v desno in nazaj gor do Brezij in tam na trail, ki sem ga že vozil, samo tokrat želim bolj desno, do Hudega. To mi ne uspe saj na koncu splezam nazaj do Brezij. Ok pač nekaj ceste še in potem spet na poznano pot po gozdovih, skoraj do doma.

Cifre na koncu pokažejo 58 km in 2260 vm. Očitno sem regeneriran. Bolj me preseneti tedensko št. aktivnih ur, saj sem na kolesu preživel cel dan😆. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več