Rock'n'roll

Včeraj sva bila doma zelo zgodaj in sem imel na razpolago en kup časa. Projekt "stopnišče" sem namreč zaključil, ostale prčkarije niso imele neke prioritete in rešitev sem iskal v športu.  Glede na stanje obeh kolen sem namreč več kot 14 dni samo kolesaril oz dva dni celo počival.  Zadnje dni se je bolečina zreducirala na povsem obvladljivo in posledično me je zanimalo ali sem že sposoben narediti kakšen treking. In kje je to bolje preiskusiti kot na Kriški? Tako se pozno popoldan odpravim na test. Gor je šlo bp, dol pa sem s previdnostjo in počasnostjo uspel priti brez, da bi se stanje poslabšalo.  Prav zadovoljen se peljem domov in po radiu Elton John poje I'm still standing in lahko mu samo pritrdim. 

Ampak to ni povod za zapis naslova, pač pa je to ime enega traila, no pravzaprav peš poti, ki vodi iz dela Tržiča (Raven) na Bistriško planino in sem se odločil da ga odpeljem danes predvsem  zato, ker sem o njem razlagal Brinu in je bil do nedavnega na vrhu zelo razbit, predvsem zaradi gozdarjev in sem želel preveriti v kakšnem stanju je sedaj. Da pa gor ne vozim po isti poti kot običajno (iz Brezij pri Tržiču), grem tudi gor iz Raven in to po zelo fini samotni makedamski poti. Če se po njej odpelješ do konca ti ponudi z zelo lepim razgledom na Košuto in Begunščico.

Ko se malo vrneš se je potrebno usmeriti na zelo strmo vlako in  potem na lepo prečko, ki vodi do poti za Lešansko planino. Jaz se odpeljem do Poldetove klopce. Še razgled na drugo stran Dobrče in sledi spust do Bistriške planine in potem na trail omenjen v naslovu. Čas, dež, lisjte in verjetno še kaj so naredili trail odlično vozen. Včasih se mi je zdel zelo zahteven, sedaj pa ne vem več... meni je odličen, koliko je pa zahteven za druge pa nimam občutka. "Prehitro" sem v dolini in ker imam še dovolj časa, da pride Brin na kosilo, se zapodim še v levo v pobočje Kriške. Želim namreč odpeljati še spodnji del traila, ki pride iz Gozda. Odpeljal sem ga že n krat in prvič na njem srečam pešca. Kar slabo vest imam, saj sem bil noro hiter. Sicer sem se ustavil do njiju, samo definitivno sem ju prestrašil. Seveda se opravičim in spet se izkaže, lepa beseda... Sem bil kar vesel, da se je OK zaključilo. 

Z Brinom spečeva čevape in sir in se korektno najeva. Mogoče celo malo preveč in ko Brin odide me spet zagrabi tista nestrprnost, da nekaj še morem.... In ker mi je včeraj šlo tako dobro zavežem superge in se usmerim proti Šentanskem vrhu. 

Tudi danes je bilo vse ok. Šele zvečer se pravzaprav zavem, da sem dva dneva zapovrstjo na kolesu in peš skupaj naredil slabih 2 jurja višincev.