Končno... otroka

Plan prejšnjega vikenda je končno dočakal realizacijo. Torej ob 8h pobiram oba otroka v Ž.V. in s sabo vzamemo še Piko. Ker koga bo sicer Brin slikal 😎.

foto by Brin

Še vedno je cilj klopce ljubezni in Brin, zaradi potencilanih dobrih fotk, izbere Vogar.

Štartamo iz Fužin in počasi se vzpenjamo. Nič ne hitimo, saj je okoli nas še megla in za dobre fotke je treba vsaj malo sonca.

foto by Brin
foto by Brin
foto by Brin
Ljudi nekaj časa ni, potem pa kot bi pripeljal vlak, kar naenkrat mnogo, potem pa spet nič. 
Na vzletišču Patricija obuja spomine, saj je ravno od tu skočila v tandemu pred nekaj leti.

Do klopce imamo še nakej minut in na presenečenje "vrste" za slikanje ni.
Ob koči popijemo zasluženo pijačo in se odpravimo. Pot navzdolj nam omogoča pogovor in takrat se zavem, kako odrasla sta, saj so teme vse prej kot lahkotne. Ok Patricija ima res že nakaj čez 20, ampak tudi Brin pri svojih še ne 17. Po eni strani s težavami, s katerimi se srečujeta in tudi možnimi rešitvami. Po eni strani uauuu, po drugi pa zaskrbljujoče. Res smo fucked up družba.
Vse nas kar močno olačni in spet problem, saj sva z Brinom PCT neskladna. OK lokalci ne bodo težini in res v Gostilni Ema v Sr. vasi nihče niti ne omeni covida.  
Po moje smo se imeli fino in res upam, da bomo to večkrat ponovili, kot sva se dogovorila s Patricijo. Pa četudi so cilj skomercializirane klopca...

p.s. simbolično sem danes dosegel 300 aktivnost na prostem v letošnjem letu

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več