Ni kaj pisati...

Od kar ne smučam, nimam kaj veliko za pisati. Sicer sem še vedno aktiven ampak nekako ni isto. Že po tem se vidi. da ne naredim niti ene slike.

V nedeljo sem sicer naredil en krog s kolesom. V bistvu sem združil dve krajši turi v eno. Šel sem namreč do vzletišča v Gozdu, se spustil in se povzpel še na Zavrh. Na uč nič posebnega, pa se je vseeno nabralo 35 km in 1000 vm. Oba traila sta še vedno vrhunska.

V ponedeljek sem, po res dolgem času, šel peš na Kriško. O tem pa res nimam kaj pisati. Hišni hrib pač...

V torek nisem imel časa za kaj drugega kot 7 km tek okoli Podbrezja.

V sredo so sicer že "neuradne" Mah srede, ampak jaz še nisem šel. In ker je Matej na dirki je bila pobudnica Irena. Ker ni bilo zaiteresirancev sva šla na kolo sama in to spet do Gozda in še malo naokoli. 

V četrtek me že malo mika smučanje, saj berem, da je na Begunščici še super. Ravno ko se začnem odpravljati pa vidim, da je v tistih koncih nevihta. Ko se čez 2 uri razjasni se mi ne da hiteti in grem zato raje peš na Dobrčo oz. Šentanski vrh. Trening uspe, saj sem v 1 urci na vrhu.

Tale Šentanski mi je res čeden in ne morem, da ne bi vsakič stisnil kakšno fotko.

V pekek je napovedan lep dan in zato se odločim, da grem res zgodaj zjutraj na Begunščico in sicer, da ujamem sončni vzhod. Že takoj vidim, da jasnine ni, ampak verjamem, da do takrat ko bom na vrhu se bo že razkadilo. No, se ne.  Štartam iza bivšega hotela in grem takoj na smučke. Sneg je trd. Ko pridem do centralne, me zajame megla in večino časa sploh ne vem kje sem. Špura postane odlična, saj je nov sneg suh in na smučkah se kar naenkrat znajdem tip pod ožino žleba. Do sedaj sem samo 1x uspel do sem priti na smučkah in to celo brez srenačev.  Na hitro sem na derezah in gas do vrha, ki ga bolj tipam kot vidim. Nimam kaj filozofirat, pitaj boga kje je sonce in takoj obrnem, Na vrhu je smuka fenomenalna, nekaj cm novega suhega na trdi grifig podlagi. Škoda je samo, ker se moram orentirati po peš sledeh in seveda temu prilagajam zavoje. Po stmejšem desnem delu žleba ujamem celo nekaj zavojev po pravem celcu, ki pa se močno plazi. Tudi ko sneg postane trd je gladek in lepo smučljiv.
edini trenutek brez megle in celo malo jasnine
Megla, z eno prekinitvijo, me sedaj spremlja do koče Vrtača. Tudi nazaj do avta uspem priti na smučah in to celo brez, da bi mi zaškrtalo. Je pa smuka vseeno zelo pogojna in ne bo minil en dan sonca, ko definitivno ne bo več pol-zvezno.
Cilj sicer ni bil dosežen, ampak, matr, tale smučarija je res nekaj posebnega...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več