Viševnik

Ker je Jure včeraj "izpadel" iz ture, sva se za danes bolj temeljito menila. Žal je bila vremenska še slabša in v osnovi je bil dogovor, da zjutraj pač definirava kako in kaj. Jure je bil zadolžen za spremljanje vremenskega stanja in nekaj čez devet prijavi, da se svetli in skoraj jasni. Ajmo, saj slabše kot ždeti doma in kljub dopustu delati za službo, ne more biti. Cilj je bil že dorečen.

Celo pot do Pokljuke rahko dežuje in ko prideva do parkirišča samo rahlo rosi. Če sva že tukaj, pa pejva. Komaj dobro štartava začne deževati. Vmes malo poneha, celo nekaj modrine vidiva, pa spet začne. Ko nad Zlatim vodam srečava 1 gospoda s 3 spremljevalkami, ki že smučajo dol, sem čist pomirjen. Če telim ni problem smučati v takem vremenu, zakaj bi bilo meni. Še več, vsi so nasmejani in kar nekaj časa debatiramo. 

V zadnji strmini se nama špura kar podira, ampak ni sile. Bolj me presenetijo napoke. Če bo še nekaj časa deževalo se zna kaj odpeljat. Pri skali snameva smuči in se peš pofočkava na vrhu. Največjo težavo imam, ker mokrih rok ne morem spraviti v rokavice.  Smuka je zelo dobra, seveda če zanemarim, da mi kaplja od jajc. Pri avtu ob pivu "uživava" pri preoblačenju. Kaj je boljšega, kot dež po vroči koži? Mazohizem, pa to...

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem