Razpad. sesutje...

Nedelja in treking tega dne je na meni pustila posledice. Že res, da sem kar nekaj km odtekel, tudi ko sem hodil nisem bil počasen, bilo je kar nekaj km in višincev, ampak v ponedeljek zjutraj sem imel hud muskelfiber po večih mišičnih skupinah. Pri moji fizični pripravljenosti tega ne bi smelo biti. Očitno se je sproščal nek kurčev hormon, ki mi je zjebal cel sistem. V ponedljek sem sicer potem z lahkoto fantoma držal štango, še več zadnji del skozi ozrebnik sem celo potegnil naprej. 
Ampak v torek sem komaj vstal. Vse me je bolelo. Ko sem želel raztegniti boleče mišice so me grabili hudi krči, kljub temu da sem absorbiral MgCl

Še dobro, da sem smučanje dal na stranski tir in me sneg zunaj ni ganil. Ko se vreme umiri, sem odločen da se klin s klinom zbija in grem odteči klasičen 6km krog. O jebote, kot bi mi zabetoniral noge. Traso pretečem v drugem najpočasnejšem času ever. Ko pridem domov imam take krče, da si poškodujem desni podplat v predelu stopalnice, ko krč poskušam "sprostiti". 

V sredo je rahlo bolje. Smučanje je še vedno na off, kljub temu, da mi Matej online poroča o razmerah na Begunščici. Prepričan sem, da bom s tekom rešil zadevo. Malo pozabim na desno stopalo, ki me kar močno boli. Stisnem zobe in odtečem 8 km. Spet se pojavijo krči in povečam dozo Mg. Ponoči pa se začne razpad sistema. Dobim rahlo vročino, boli me glava, bolečine po mišicah se vrnejo. Spim nič. 

Matej me spet kuri za smučanje, jaz pa komaj živim, popoldan me vabi še Jure in seveda zavrnem še njega. Pojma nimam kaj mi je. Ko grem na polurni sprehod, po povratku eno uri spim, tako me izčrpa. Noč je grozna, zebe me kot mačka, vročine pa praktično nič, še tisto kar spim, nekaj blodim.

V petek sem vzel dopust, kao za rd. Zjutraj se napsihiram, da sem bolje in v avto zmečem vse za turno smuko, plezanje... Mikajo me namreč grape do Mojstrovk. Ko se pripeljem do KG, si moram priznati, da nisem sposoben za nič drugega kot sprehod. Kot upokojenec, se sicer iz Rateč, odpravim do Tamarja. Ker ne poslušam telesa, sem kmalu kaznovan, poleg glavobola se pojavijo še krči po vratu, pa prsnih mišicah, začne me boleti trebuh, pojavijo se zelo, ampak res zelo, smrdeči vetrovi. Možgani iščejo razlago. Covid ni, ker imam vonj 😀, pa res veliko dni nisem imel drugega kontakta, kot z Tomažem in Matejem. Začnem sumiti zastrupitev s CO, ker sem zadnje dni spet kuril...Ampak tudi to ne pokrije vseh simpromov. Po vrniti v KG ruknem eno viljamovko in se izdatno najem in neverjetno čutim rahlo olajšanje. Ko pridem domov sem prepričan, da sem ven iz hudega in se celo ponudim Mateju, da mu bom pomagal pri urejanju palet pred Mahom. Ker ne rabi pomoči, razmišljam o turni smuki in to precej zaradi tega, ker sta se Marijana in Marko vrnila na Slo turno smučarsko sceno in lezeta tudi po grapah, ki sem jih pred kratkim preplazal tudi sam. Ker sta ena izmed najboljših alpinističnih smučarjev, seveda od tistih, ki svoje podvige javno objavljata, me je to prav fino motiviralo. Poleg tega sta še Mejovšek in Matic posnega fin video o smučanju po Petem žrelu. 

Potem se pa zgodi noč. 

Ob 2h me zvije in tečem hitro na WC. Jebemti driska.  2. ne prinesem več do WC. OK verjetno se je to kdaj zgodilo že vsakemu. Umijem se, namočim pižamo, oblečem svežo in poskušam zaspati s tisto opozorilno lučko v glavi. 3. sem prepričan, da sem dovolj hiter, ampak ne, nisem bil. Pizda! Kar ostanem na WCju. Od mene teče, kot bi se klistiral. Ko nima več kaj, se napravim in iščem, kaj je proti driski. Seveda doma nimam nič, no razen whiskiya. Pijem zeliščne čaje, jem star kruh, pa ruknem prej omenjenega. Nič ne pomaga! Stanje je tako, da sploh ne vem, kdaj mi iz riti priteče neka sluz in vse kar lahko naredim, je da zamenjam gate. Trudim se hidrirati, ampak po drugi strani, pa saj veste...

Z muko si skuham kosilo in ga celo polovico pojem. Počivam in čudežno 1 uro mi ni treba na WC. Opogumljen, čeprav vem da je malo noro, se vsedem na kolo in naredim eno tako izi turco. Niti 1 x me ne stisne, niti mi ne uide 😅. Zdaj pa res ne vem, kaj naj si mislim.

Človeško telo je res ena noro komplicirana stvar. V tem mojem primeru imam občutek, kot bi se en nevron narobe povezal in pošiljal errore različnim delom 😀. Potem pa vedi, kako to preprečiti ali pozdraviti.

Le kaj me čaka?