Stenar

Ob taki vremenski in dejstvu, da je spomladanska smuka lahko boljša od praktično vsega, se odločim. da grem spet na sneg. Listam po vodniku  in iščem nekaj kar bi mi vzbudilo zanimanje in je primerno v takih pogojih. Ven mi kar skoči Stenar. To bo to in zvečer vse pripravim za jutranji odhod. 
Zjutraj očitno nisem prav zgodenj, saj displej pokaže, da sem 32 avto tisto jutro. Kar malo me stisne, saj ne vem do kam je prevozna cesta in koliko je parkirišč. Na srečo je cesta pofrezana in kopna. Tam kjer se zavije za Cmir je že vse zaparkirano. Na hitro ocenim, da je tam polovica avtov. Skrb je bila brezveze saj je celotno parkirišče pred Aljaževim domov spluženo in je prostora več kot dovolj. Kljub temu, da je kar nekaj turašev že šlo pred mano in eni se ravno pripravljajo, sem na poti sam. 

Špure ni in imam kar težavo z iskanjem smeri. Malo me tudi zavedeta 2 skupinici, ki, na srečo kmalu ugotovim, zavijajo preveč v levo in se usmerjajo v S steno. Pojma nimam kaj so lezli, ker jaz ne vidim nobene logične smeri. Jaz se usmerim po daljši poti in sem posledično stalno na smučah. No, do plazišča pod Sovatno. Tam je grdno splazeno in grem na pancarje. Derez se mi ne da natikat. Na vrhu plazu, kjer gremo nazaj na smuče, ujamem trojico, ki me z veseljem spusti naprej, češ nam boš ti delal špuro po ojuženem, vendar špura se bolj podira tistim zadaj, kot prvemu.

To, da so razgledi taki, da ne moreš drugega kot da opazuješ z odprtimi ustami, mi lahko verjamete. 

Toplo je tako, da hodim v kratkih rokavih in brez rokavic. To mi povzoči kar nekaj težav, saj ko mi zdrsne, se ujamem na roko in podrgnem kožo. Niti omembe vredno, če ne bi iz te kurčeve ranice kravel, kot bi me zaklali. Ko se spravljam na dereze in ostalo imam največ dela, da s krvjo vsega ne umažem. Na vrhu je neverjetna gužva, ranga 30 ljudi. Ponavadi hitro navežem stik, tokrat pa nekajo nihče nima interesa. Vsi čakajo na idealen trenutek, da na vrhu dovolj ujuži.

In res se vsi naenkrat začnemo pripravljati. Kljub temu, da namenoma ne štaratam 1. počasi lovim vse, ki so šli pred mano. Smuka je na vrhu fenomenalna. 

Strmo, 1 cm južnega na trdi podlagi.  kaj hočeš boljšega. Kombiniram različne sloge in hitrosti in res uživam. Niže je potrebno paziti, da izbiraš dele, kjer je bila najdlje senca, saj je na tistih delih, kjer je bilo sonce že dalj časa, gnilec, ki močno bremza. Celo plazovina je spustila in se jo je dalo povsem solidno prevozit. Na koncu se je treba sicer malo porivat in nekaj m naredit peš, ampak to je res vredno.

Tole je verjetno ena boljših tur v sezoni. Ko gledaš S steno, moraš priznati svojo majhnost

istočasno pa si lahko navdušen nad to mogočnostjo. Res TOP!