Suho ruševje & Žleb & Triangel

Že včeraj me je Matej vabil na eno plezalno turo in tudi za danes je spet prišlo na plano. Ker je govor o Kramarci, me seveda zanima, saj je to smer, ki me definitvno vabi in bi si jo želel odplezati z enim izkušenejšim od sebe. Seveda je vreme za tako smer ključen.  Ampak vremenarji pač nimajo pojma in tudi tokrat je bilo tako, padavine so zamujale, temperature so bile višje... Posledično zjutraj tako veva, da to ni izvedljivo, vsaj varno ne. Jaz že nasmučan nimam nekih idej, niti želje stopit na smučke, Matej tudi cinca in ko že vse kaže, da ne greva nikamor mi pošlje sliko jasnine iz web kamere. Začneva omenajti Žleb pa Vrtačo... OK pa pejva, čeprav sva že kar pozna.
Ko se po peš sprehodu (prva strmina je povsem kopna) spraviva na smučke se kaže prekrasen dan. 
Hodiva v samih majicah in "nabitih" sončnih očalih.
Čeprav sem mislil, da tega ne bom dočakal, se vseeno zgodi. Hodiva v "turističnem" tempu. Matej veliko slika in res sva na uživaškem "mudu". Servisna je kopna zato greva po plazu. Malo naju iz tira vrže kopnina tik pred kočo na Zelenici. Še huje je prečenje proti Suhemu ruševju. Kar nekaj morava po kopnem ali ruševju. Ko prideva do krnice se pooblači, začne pihat veter in v trenutku morava preklopiti na zimo. Ko se pripravljava na spust, celo malo sneži. Matej Žleba še ni smučal in prav fino mi je videti, ko pogleda v vstop in pogoltne cmok.  V teh razmerah je namreč res kar zahteven, robovi so ledeni, sredina, za širino smuči, pa ne veva ali je napihanec ali samo trdo. Seveda je prvi del tudi res strm. Odpeljem naprej, da "prebijem led" in takoj po začetnih metrih se začne uživaški del, kjer je smuka dobra. Nižje doli pa se pod par cm novega skrivajo ostanki plazu in ni nekega užitka. Po nekje 450 nižinskih metrih obrneva. Na smučkah prilezeva tik do najbolj strmega dela in celo brez derez se vzpneva do sedla, saj so stope odlično narejene.
Smuka po krnici je solidna, na strmem delu iz nje do gozda celo odlična. Ker se želiva izogniti sitnemu prečenju, poskušava  odsmučati proti koči pri izviru Završnice. Tam, kjer sem do sedaj normalno smučal se bohoti ruševje. Bolj drvariva, kot smučava, vendar nama vseeno uspe. Vmes celo narediva nekaj užitnih zavojev. Ko imava kože na smučkah seveda potegneva do Triangla. Smuka je po celem delu povsem solidna. Seveda do kopnine, ko sledi še sprehod.
Na koncu sva oba zadovoljna, da sva se spravila ven in naredila konkretno turo s 1500 vm, kar nekaj solidno smučala, pa še Matej je odsmučal nekaj novega.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več