ÖTK Steig Neu

Včeraj zvečer sem pri Robiju popil dva piva preveč (od treh 😅) in tudi šel spat kakšno uro prepozno, zato sem zjutraj malo bolj pozen, kot sem želel in še rahlega mačka imam. 

Cilj je zelo nedoločen - greben Košute - Košutnikov turn in kakšna plezarija vmes...

Parkiram malo naprej od Košutnika in s počasnim tempom podim mačkona. Ko le ta končno pobegne, pospešim. Pravzaprav ne vem zakaj, saj časa imam dovolj, ampak v glavi imam fiksno idejo, da moram zamujeni čas nadoknaditi. In res prehitevam ostale pohodnike kot za stavo in sem tako hiter, da ne "zvozim" enega desnega ovinka (beri zgrešim Z pot na Košutnikov turn). Ko spoznam zmoto, se spomnim, da sem po tej poti, jaz sem jo poimenoval kar gamsova pot, pred leti že hodil. 

potka je zelo ozka in nevarnost zdrsa velika

Zakaj gamsova? Ker sem obakrat videl gamsa, kaj pa drugega! Kmalu srečam mlajši par, ki se s težavo prebija nazaj in je očitno skregan. Valda! Kaj pa voziš punco po tako nevarni poti (nekajkrat je pot speljana po polici nad 10 m prepadom in seveda ker je to "brezpotje" o varovalih lahko samo sanjaš). Ko se pot najbolj približa grebenu se jaz kar po vseh štirih (res je strmo in po travi drsi) povzpnem gor. 

Na karti vidim, da točno na Užnik. Ko pogledam na uro ne morem verjeti: 1:15 od avta. Daj dec umir se, poglej te razglede, uživaj!  
Sem sem se usmeril predvsem zato, ker sem na karti videl, da naj bi tukaj gor iz A strani prišla pot, ki sicer ni označena in sem pač misli, da bi se po njej spustil dol, da bi lahko odplezal ÖTK Steig Neu. Nič ne najdem in se usmerin na V in se povsem posvetim okolici in se posledično tudi umirim.
Ko pridem pod Košutnikov turn, 
torej na vrh prej omenjene smeri, se tam že pripravlja alpinističen par, ajde moje generacije, če ne že let. Na hitro pogledam navzdol in uf, to je pa zares. Eno je plezat gor, drugo pa dol. Ma to je bil cilj, Grem! Koncentracija na ful in samo pravilno gibanje. 
 ja imam čelado 😁
Varovala so postavljena tam, kjer morajo biti. Ko stopim na tale most, samo za test, ker brez samovarovanja ni šanse da greš čez, ugotovim, da tako brez strahu pa nisem. Obstaja še čiken vej, kjer pač odplezaš dol po drugi varianti. Na dnu čakam prej omenjena in ko najprej pride do mene mož malo debatirava. 
Pove mi, da gresta plezat klasiko, S steno Turna, smer ocenjeno s 5. Povprašam ga še o težavnosti prehodov od Turna do Tolste Košute (to je bilo tudi v zelo gobem planu, ker sem se prejšnjič zaplezal in moral vrniti). Pove mi, da sicer glede na to, da me je videl plezat, bi zmogel, vendar ne brez štrika na dveh delih. Že tako se mu je zdelo čudno (me ni obsojal), da sem brez samovarovalnega kompleta. 
Zaželimo si srečno in jaz se vrnem nazaj. Uživam v iskanju oprimkov mimo varoval in tri štiri stojim na grebenu. Super! Na Turnu se sploh ne ustavljam in nadaljujem po V poti. Gledam, če je slučajno kdo na grebenu (kakšen lokalc 😂) in ker ni, sestopim. 
Da se ustavim na Dolgih njivam mi prepreči čreda nevzgojnih pamžev in njihovih presranih staršev. Še pot do avta poiščem tako, kjer nihče ne hodi, samo da mi ne pokvarijo prekrasnega dneva in ture.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem