Ker se vedno bolj zavedam Einsteinovega izreka na temo v stilu "poskusi na isti način, pričakovan drugačen rezultat je enako idot", sem letos ob tem festivalu resno razmišljal, da bi se ga udeležil, saj naj bi bilo tam gora enako mislečih in možnost spoznavanja... No pa se je že tako izteklo, da so kolesarski del odpovedali. Da pa bi šel na tekaško tekmo mi pa res ni. Sem si pa vseeno snel track in si rekel, da ga bom 1 x odpeljal. Istočasno sem tudi ugotavljal, da letos sploh še nisem prespal v avtu, bodisi zaradi slabega vremena, bodisi, sem se za en dan kaj zmenil. Ta vikend se je pa izteklo tako, da skoraj ni bilo razloga da ne bi. Malo me je presenetil podatek, ki sem ga slišal po radiu, da je v Tolminu ravno sedaj Overjam festival reggae glasbe. Najprej me je odbilo, potem pa si rečem, da grem ravno zato.
Od doma štartam v petek okoli 8h zvečer in ko se pripeljem v Tolmin je ravno čas za noro zabavo. Ja malo morgen! Saj sploh ne vem, kako to gre, jaz že ne! Vseeno se zapeljen na sotočje in redar se mi samo smeje, češ vse jo polno in to že od včeraj. Uf, še dobro, saj ne vem kaj bi, če bi me spustil notri 😀. Odpeljem se na back up lokacijo, pri baru Vanja, ki se nasploh izkaže za idealno, saj je tam WC, super dostop do Soče, da sem lahko po turi opral sebe in bicikel...
Spim slabo, kar ni niti preveč presenetljivo. Bolj me skrbi megla, ki je gosta kot hudič in me skrbi da tudi višje ni jasnine. Prav počasi skuham kavo, pozajtrkujem in se pripravim. Vseeno sem ob 8h že kar nekaj km stran. Track me lepo vodi, dokler naenkrat ne zavije direktno v 4m širok in na najglobjem mestu pol metra globok potok. Preverim sled še na telefonu in res hoče da grem tja. No to se pa ne grem. Razmišljam, kaj bi naredili na dirki, bi čez naredili most, ali je mišljeno, da bi potok pregazili. Po glavi mi gre, kako hudiča potem voziš z mokrimi čevlji praktično še celo pot. Tudi sanjalo se mi ni, da bom to preiskusil že zelo kmalu.
Najdem povezavo in hitro sem spet nazaj na sledi. Preden se začne resen vzpon, je kreator malo začinil zadevo, saj je splaniral en kar zahteven vzpon, ki te potem spust vrne praktično na startno višino. Potem se pa začne, najprej delno zahtevna pot, potem pa asfalt do vasi Krn. Ob cesti vidim tablo za naravno znamenitost
in najprej se že peljem mimo, potem pa se obrnem. Saj imam čas, pa zakaj ne bi pogledal. In sem skril kolo in nadaljeval peš. Jebemti šprintarce in mokre kamne in vodo... Seveda mi na enemu spodrsne in čof do gležnjem v vodo. Je pa goba kar impozantna.
Sploh ne bi pisal, kako sem se mučil peš na dol. Vreme je kislo in raje bi videl, da bi pripekalo sonce kot pa ta vlažna sopara. Tudi sicer dih jemajočih razgledov, na Krn in okoliških hribov, ni. Ko se vzpenjam proti Mrzlemu vrhu pot za nekaj časa preide v ravno narejeno vlako, ma kaj vlako blatni tobogan, po kateren naj bi peljal gor. Ni šanse, drsi na kolesu, drsi peš... Kolo zapacano od blata, čevlji blatni, jaz blaten. Ko se začnem spuščati proti planini Pretovč,
se pridruži še mokra trava in kravjaki. O kako leti vse to po meni. Na spustu bolj kot ne "blefiram" in skoz odpiram in zapiram vrata. O užitku ni govora. Komaj čakam, da sem pri Javorci.
Žal ni sonca, ampak vseeno me navduši. Ko debatiram s kustosom, se oba strinjava, da tako umazan, pač nisem primeren, da stopim skozi vrata. Pa drugič! Pri koritih Tolminke je noro turistično postrojenje, sami avtomati, za P, za e-polnjenje, za vstop in pa tudi gužva. Pasiram. Spotoma vidim še kar nekaj vojaških spomenikov/pokopališč/grobnic
Seveda pa grem tudi na sotočje.
Če sem prej mislil, da je to kar nekaj, me je sedaj kap. Kakšen velik prostor je namenje za kao kamp in koliko ljudi je, šotori, avti, avtodomi, ma samo blazine, en čez drugega. Koliko na izgled Jamajcev in tujcev, uf, uf... muzika povsod, alkohol, zanimivo, da trave nisem zavohal. Sicer brez karte ne moreš noter, ampak jaz sem prikolesaril po eni potki, ki jo očitno redarji niso zasedli in sem se lahko, zaradi kolesa, omejeno gibal po prizorišču. "Jemal" so eni pač, pojma nimam kdo. Ob tej uri verjeno ne prav zanimivi glasbeniki, saj pod odrom ni bilo ravno polno. Zanimivo! Ne, jaz bi tudi, ampak videti, da nekaj tako na polno laufa. Mene je čakala Soča,
kopanje, pranje in kuhanje.
Danes se premaknem proti Bovcu. Žal se nad mano že zbirajo črni oblaki in sam bog ve ali bom jutri kaj fural ali ne.
Komentarji
Objavite komentar