Kolegica je čez vikend brez šoclna in ker se ji ni sami kolesarilo, me je povabila na krog po radoveljški občini, seveda če si upam. Valda si upam. Ob 11h se zmeniva na križišču v Begunjah, kjer se zavije v Drago. Taka ura mi je utrezala, saj se ozračje bolj ogreje. Posledično pa sem vedel, da bom pozen in sem se odločil pripraviti sestavine za kosilo. Na Okusno.je opazim recept, ki mi je všeč. S pripravo se tako zamudim, da moram na pot ravno ko zaključim. Ker nisem prepričan, koliko rabim s kolesom do tja, grem pod gorami kar po asfaltu. seveda sem na lokaciji celo malo prezgodaj, vendar je tudi Irena več kot točna. Na cesti do Drage in še malo više je prometa in sprehajalcev kot na tržnici. Do sedaj se tega klanca s kolesom še nisem lotil in kar preseneti me kako je strm. Ves trud pa je poplačan, ko prideš ven iz gozda in te sonce poboža po telesu...
Povabilu na pivo se ne odzoveva, saj v koči ni videti življenja.
Še malo vzpona do Tomčeve koče in spust po blatnih stezicah, ki sem jih vozil 14 dni nazaj. Spust nadaljujeva proti Završnici, kjer se pokaže prednost lokalcev, saj zavijeva levo nazaj gor proti Titovi vasi (sploh ne poznam, je pa to obnovljen partizanski tabor iz 2. svetovne vojne) in se po J pobočjih Smokuškega vrha spustiva do Rodin. Spet presenečenje poznavalke, ko se usmeriva na krasno makedamsko pot do ceste Begunje-Lesce (jaz sem do sedaj vedno vozil po asfaltu 😕). Irena zavije domov, jaz pa do Dvorske vasi
 |
tole travo sem gledal že prejšnjič in sem rekel, da jo moram slikati, kot dokaz, da je lahko trata krasna tudi sredi polj...
|
in po makedamu, ki sem ga vozil 1 teden nazaj, do Črnivca. Tam kolebam, kje se vrniti proti domu in odločim se za pot skozi Noše do Brezij, nazaj proti Peračici in tam iščem povezavo proti Zvirčam. Malo potelovadim in ven pridem točno pred Albrehtovo hišo na Brdu. Ker so vsi zunaj malo podebatiramo in popijemo "višenjačo". Tako mi paše, da popijem še eno in potem se moram kar koncentrirati, da po zadnjih gozdnih stezicah ne pogrnem.
Prav lepa tura in glede na to, da nisva/sem osvojila kakšnega posebnega vrha, so številke na koncu čisto spodobne: cca 50 km in 1400 vm.
aja, pa kosilo je uspelo 😏
Se prav poskušam spomnit če to ni tvoja prva objava, kjer pri tvojih pohajkovanjih nisi trpel in si užival. Včasih je malo mučno brati tvoje samopomilovanje, ko se sam spraviš v težave. Good on You!
OdgovoriIzbrišiOčitno je moj slog pisanja preveč nedodelan, da bi bil pravilno razumljen! Samopomilovanje?!
Izbriši