Hruški vrh, Koprivnjak, Dovška baba in še malo naokoli

Danes sva se spet ujela z Mahom, ki mi na poti do mene sporoči, da se nama bo pridružila še njegova soseda Helena. Fino, sicer bi bila prehitra 😀. Okvirni cilj je bil Hruški vrh in preveriti, če je v Avstriji res boljši pršič. 

Na izhodišču na Plavške rovtu sem bil kar malo jezen sam nad sabo, češ zakaj izberem cilj, ki je bil opisan na Snežaku, saj je bilo tistih 5 parkirnih mest polnih. Zložimo opremo ven in Matej odpelje kombi nazaj na začetek vasi. Sledi kakšnih 500 m peš po cesti in potem končno natikanje smuči. Ogrevanje je lagodno po zasneženi cesti z nizko naklonino. Na Hruščanski planini se nam odpre pravi zimski svet. Vetra ni, sonce greje, razgledi "ubijajo".

Izberemo pot mimo Makotove bajte
in že smo na Hruškem vrhu. 
Edino na tem mestu je malo bolj pihalo in nas tudi potem pri smuki malo zazeblo v roke. Odsmučamo do planine Rožca na A strani. Prvi stik z avstrijskim pršičem je odličen. Mene sicer vmes preseneti skorja in naredim en lep preval v desno naprej. Pri Rožci nataknemo kože in gremo proti Koprivnjaku. Vmes se Helena odloči, da ga bo spustila in gre kar naprej proti Dovški babi. Midva z Matejem pa v desno in gor. 
Malo pogledava hribe še s te strani.
in že smučava nazaj proti Rožci. Tu pa je že tisti pravi hoh avstrijki pršič. Kar ne moreva nehati in preden se dobro zaveva sva že v podnu in pred nama je spet 400 vm. Že malo težje natakneva pse in se uživaško usmeriva nazaj gor. Kičasto lepo je 
in preden se dobro zaveva sva že na grebenu, kjer srečava Dušana in Simona z druščino in tudi ujameva Heleno. Skupaj podaljšamo še do vrha Dovške babe.
Malo cincamo, kje iti nazaj in šofer odloči: še ena fura v Avstrijo. Odnorimo do Rožce. Spet več kot soliden pršič, sem pa tja pa kakšna skorja. Zapeljemo se do S ostenja Kleka in se po strmi cik cak špuri povzpnemo na Hruško sedlo. Še zadnjič snamemo kože in se spustimo, ja spustimo, ker smučanja je na naši strani bolj malo. Najprej skorja, potem pa rodeo po gozdu in na koncu še peskanje smuči in peš hoja do avta. 
Noro lep dan, sicer mraz ampak sonce je lepo grelo. Vetra komaj za vzorec. Če izvzamo začetek in konec, ki je zoprn je bila to top tura. Z Matejem sva naredila 1900 vm, po pršiču pa smučala cca 1000 vm, kar v resnici sploh nisem pričakoval.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več