Počitnice in poskus alpskega smučanja

Ta teden so počitnice in tako se z Brinom zmeniva, da greva alpsko smučat. Vzamem dopust in določiva Vogelj kot ciljno smučišče. Predvsem zato, ker Brin tam še ni smučal, malo pa tudi zaradi lepšega ambienta. Ker so napovedane že res visoke temperature, štart predvidiva ob 7.uri. Brinu čudežno izgine alarm in zaspi, zato štartava z 20 minutno zamudo. Že na cesti je neverjetna gneča in samo upam, da bodo vsi zavili v kašno drugo smer. Eno so, drugi žal ne. Ko pripeljeva do kampa pod P, tam že stoji redar, ki nas usmeri na spodnje parkirišče. OK saj sem pričakoval gužvo. Pripraviva sem in v koloni odkorakava proti nihajki. Postaviva se v vrsto, ki je sicer dolga, ampak v taki smo že stali.  

Ko pogledam okoli sebe šele vidim, da obstaja še ena vrsta, tista za karte. 

Zakorakava proti njen in ko iščem konec, ga ne vidim, vije se kaj pa vem vsaj 50 m daleč. Ko malo računam koliko časa naj bi to bilo, pridem do številke najmanj 2 uri. Sorry ampak to pa res nima smisla. S kapacitetami, ki so na smučišču ne bova naredila več kot 10 zavojev. Pogledam Brina, ker ga res nočem razočarati, ampak tudi on je mnenja, da je to "tu muč". Odštorkljava do avta, se preubujeva in ugotoviva, da sva oba v papučah in kaj dosti opcij nimava. Ma, do Ukanca se pa lahko sprehodiva.
Narediva nekaj fotk, 
užijeva naravo in se vrneva domov. Brez idej kaj sedaj. Do kaj drugega kot, da spečeva lasagno žal nisva prišla. Vseeno sva skupaj preživela vsaj nekaj časa. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Napačna izbira

"Izgubljen" na Primorskem