Tukaj bi moral biti naslov...

Ponedeljek

Triangel 101. Ne resno pojma nimam katerič. Z Juretom nisma imela ideje in tako prikladno blizu je. Pa nenavsezadnje je prav lušna popoldanska tura.

Vreme kičasto in vsakič sproti me ti hribi navdihnejo.

Na vrhu zdaj že s starimi znanci razderemo eno ali dve in Jure se mi v šali želi odolžiti za eno sliko, na kateri sem videti slabe volje. Ugotoviva, da še tako dober fotograf ne morem mene narediti lepega 😀

foto by Jure

Smuka je po plazu odlična, saj skorja drži smučarja.

Torek

Grem sam proti Trianglu, vendar me na Zelenici trenutni navdih usmeri proti Suhemu ruševju. Povsem sem presenečen, ker vidim, da je z Možov splazilo veliko manjših plazov južnega snega. Sonce je bilo čez dan očitno zelo močno, ker sicer je še vedno pod nulo. Kar malo se namučim da pridem čez vse plazovine. Na začetku krnice obrnem, povsem dovolj višincev sploh glede na uro.

Smuka spet neverjenot dobra, sploh če si izbral pravo linijo.

Sreda

Z Juretom spet nekaj kombinirava in se dobiva v Škofji Loki. V igri sta Cerkno ali Ratitovec. Odločim se za slednjega. Na izhodišču naju preseneti množica ljudi, večinoma pešakov. Le ti naju celo pot lovijo, nekateri celo prehitijo. Zadnji del je za mene zelo mučen, ker ni prave špure, pač pa je vse shojeno in moji psi sploh nimajo oprijema. Če bi dal gor srenače bi mi bilo marsikaj prišparano. Tako pa sem krepil ramena in roke. Vreme spet kič 

Smuka na vrhu sicer zahtevna ampak sva oba zadovoljna , ker se kljub temu tudi na takem terenu znajdeva.

Po gozdni cesti pa je prav zabavna. Igram se z različnimi tehnikami in prav res uživam.
 

Četrtek

Cilj sem izbiral glede na to, da je čim bolj obrnjen proti soncu. Odločim se, da se peljem proti Španovem vrhu, vendar ko pridem do tja je zunaj 8 stopinj in na hitro se premislim, Grem pa na tako opevani Pričji vrh. Na koncu sankaške proge sem sam. Začetek je položen in relativno hladen, saj je v senci in ob potoku. Ko pridem na sonce pa je povsem pomladno.

Ker je sneg južen in se rahlo vdira lahko izbiram kar direktne lineje. Tri štiri sem na vrhu, kjer pa kar piha in se kar hitim napravljati.

Golica

Korenščica

Odsmučam po enakomerno južnem snegu in prav uživam. Ko pridem do poti pogledam na uro in ugotovim, da imam še čas. Zato spet nataknem kože in se vračam nazaj. Pritegne me greben proti Korenščici. Ko sem 1x na njem kar nadaljujem. 

Prečenje je sicer izredno naporno, saj špure ni in sneg mi ne nudi dobre opore, saj se kar posuva pod mano. Ampak cilj ni daleč. Res pridem do vrha, ki je v megli in če sem prej mislil, da bom našel kakšno novo zanimivo linijo za spust, se sedaj vračam kar po isti. Smučanje  je izredno zanimivo, saj se po prečenju menjuje trda kloža, na kateri robniki odlično primejo, napihan sneg, vmes malo skorje in potem južen "celc" po redkem gozdu. Vmesni del je malo rodeo, po sankaški pa smuk z vložki karvinga. Ko se peljem z avtom mimo Španovega pozdravim Jureta in Robsona, ki se ravno pripravljata na vzpon. Jaz pa hitim na večerni služben sestanek.

Petek

pejmo spet na Triangel... Ni kaj napisati. Šibar gor, se malo posončim, podebatiram s "starim zeleniškim znancem", šibam dol. Tokrat namenoma ne naredim nobene slike. Kljub temu, da me spet mika kateri od plazov, se malo šparam, ker še ne vem kam bom šel čez vikend... Mogoče celo na kolo?!