Kulturni praznik in obisk muzejev

No upam, da ni kdo pričakoval kaj drugega, kot da sem obiskal kakšnega na prostem. Pa saj ne da bi imel kaj proti tistim ta pravim, samo za tiste bi pa potreboval kakšno drugo motivacijo.

Glede na včerajšnji dan, ko sem iz dolgčasa spet pekel piškote, sem vedel da danes pa moram nekako drugače ubiti čas. Ker je zjutraj še deževalo sem malo pospravil po stanovanju. V trenutku ko pa vidim zunaj izboljšanje se nabašem v avto in gas proti 1. muzuju na prostem. Že po poti se sem pa tja med oblaki pokaže kakšnja modra luknja. V Bohinjski Bistrici pa sem mi usta razlezejo nasmeh.

Kakšne pol ure traja to veselje na kar začne močno deževati. Kljub temu da "stopim na gas" rabim še 10 minut do snežne meje. V tem času sem že moker kot cucek. Na srečo telo in posledično "gretje" dela na polno in se sproti sušim. Zadnjih 200 višincev še posebno saj se na smučah spodaj in zgoraj nabira sneg in moje peresno lahke smuče postanejo težke kot cent.
Kaj je spodaj in kaj zgoraj?
Razmere so nore. Sneži res na polno.
Medtem, ko se v hiški zgorne postaje, ki mi nudi zavetje, preoblačim in pripravljam na spust vreme spet naredi salto mortale.
Po trojki norim kot ta velik in vriskam od užitka.  Spodaj je najprej premalo novega snega potem pa prerazrito, vendar vseeno povsem užitno. Žal smuka ni več zvezna.
Ob avtu spet ista slika, kot takrat kot sem štrartal.
Se kar obiram s pospravljanjem dokler ne dobim sporočila od Jureta, da bi on tudi kam šel. Šibam domov zamenjat cunje in že se peljeva proti drugemu muzeju - Zatrniku. 
Joj kolikokrat sem v mladosti presmučal Berjanco. Za gor izbereva položnejšo desno varianto. Zaraščeno je do nerazpoznavnosti.  

Za šalo poskušam zlesti na zadnjo vzpetino nad žičnico, vendar mi s te strani ne uspe. Juretu ni treba 2x reči in nanjo zlezeva z druge.  Spustiva se po drugi strani. Še bolj zaraščeno, vendar zanimivo. Sneg je tako mehak in težak, da je smuka ajde, recimo, izziv. Ko skočim preko enega pukla se ob doskoku tako močno ugreznem, da me skoraj sezuje, ker je ustavljane tako hitro. Ko prismučava do konca, se nameniva še na Hotunski vrh. S tem pa se ne strinja lepilo na juretovih kožah. Po nekaj m kože enostavno odpadejo in pravijo, da imajo dovolj. Meni povsem ustreza, saj je za mano že nekaj višincev in sem v tistem trenutku že delal na zrak (beri nisem nič jedel).
Na super način sem ubil kar nekaj časa in to kljub ne najboljšemu vremenu.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več