Začetek februarja...

Glede na to kolikokrat sem na Trianglu je seveda nujno nekaj začeti tam. Pa četudi je to samo mesec ali teden... Tokrat se nama je z Juretom pridruži še Roman. Robson je imel spet izgovore, Mah pa je pridno peljal Živo na Cerkno. Ti vsi so bili namreč "v igri" za ta dan in to turo.

Kaj napisati o pobočju, ki je stalno isto, spreminjajo pa se razmere?

Roman naju je počakal na Zelenici. Midva pa sva bila vesela, ko sva ujela še nekaj sončnih žarkov 

in predvsem dejstva da se dan daljša. Tokrat je bilo nekaj novega snega, ki pa je bil že ves zvožen. Bilo pa je mehko in tudi nazaj grede sem na plazu ujel nekaj zelo užitnih zavojev po puhcu.  Kot zanimivost: spet sem srečal starejšega gospoda, s katerim se stalno srečujeva. Povedal je, da mu je to tisti dan že 2. tura. Zjutraj je namreč bil že na Hajnževem sedlu in pl.Korošici. Hm, ekstremist?

Za torek sva se poskušala zmenit z Mahom, pa nama spet ni uspelo. On je bil prost že ob 13h in je želel na sonce. Jaz žal ne, tako da se sam po sestankih odpravim proti Ljubelju, vendar parkiram na "mojem" nesrečnam P in se usmerim proti Hajnževem sedlu. Vreme se že poslabša in že gor grede hodim po enem pasu megle. Zanimivo, da je kar nekaj ljudi. Najprej srečam en par, potem me v ritmu, ki mi je SF, prehiti en dečko,  kasneje še jaz ujamem dva modela. Smo pa imeli velike težave s "coklo" in tudi jaz sem sledil fantoma, ki sta mazala kože.  Ta veliki plazovi so se še 1x splazili in tudi sicer je kar veliko manjših.

Špura je sicer super, ampak zavija čist preveč v levo. Že kmalu mi je jasno, da gre na Košutico. Ker imam do teme še nekaj časa, ji kar sledim. Pripelje me na koto 1800 vm, kjer so predhodniki zaradi strmine in trde podlage šaltali na dereze. Jaz jih niti nimam s samo, tudi cepina ne, saj nisem niti pod razno mislil, da bi bil to lahko moj cilj. Sedaj mi je kar malo žal, saj je do vrha manj kot 200 vm
No, je pa pogled krasen. Odsmučam na sedlo in potem sledim najbolj drznim lepim sinusoidnim sledem. Dodam še moj pečat. Tri flanke odsmučam v super razmerah, puhec na trdi kloži. Tukaj to sicer pomeni da je cena za to neskončno prečenje. Malo pred koncem se preiskusim še po divjih strminah med drevjem in plazovino. Spodnji del po cesti je že zelo brez snega in je treba biti zelo pozoren na kamenje in tudi smuči je že potrebno snemati za prečenje potoka. Tura je fina popestritev dnevne rutine.

V sredo se vreme pokvari in celo rahlo rosi. Mateju se posledično ne da vozit v meglo. Preseneti pa Robson, ki se poveže še z Juretom in Borutom. Dobimo se na Ljubelju, kjer sicer rahlo rosi, vendar po nekaj m poneha. Odjuga hitro pobira sneg. Robsonu je to 1. malo bolj resna tura, zato se odloči, da bo koča na Zelenici dovolj. Ostali gremo do Triangel, kjer piha močan veter. Skoraj mi odpihne smučko in zato se preventivno skrivam za antenami. Smuka je povsem solidna. Še dobro, da smo šli, saj je v taki družbi vedno zabavno.

Za četrtek se končno ujameva še z Mahom. Jure predlaga drugo lokacijo, češ saj ne morem biti stalno na Trianglu. Malo logističnega usklajevanja in že se peljemo proti Soriški planini. Prvi cilj nam je Dravh. 

Smuka povsem spomladanska, ampak vsi se strinjamo, da odlična. Seveda je 1. cilj povsem premalo za nas in si za 2. postavimo Lajnarja.

Od tu se kar na kožah spustimo do sedla in nadaljujemo še na 3. cilj - Slatnik.
Tudi ta cilj hitro dosežemo. Uživamo v ambientu.
Ker je odjuga močna in vidimo poke na strmini, raje odsmučamo ziher varianto nazaj na smučišče in po tem do avta. Uredimo hidracijo in in pri Mahu doma še za vnos energije. Sicer je vožnje z avtom veliko, ampak za tako družbo in tak ambinet se to splača.

Če sem nekaj začel na Trianglu sem teden tam tudi zaključil. Sam v tekmi s sabo in na cilju sem zmagal (best personal). Spotoma srečam gospoda iz začetka zapisa, pa Dušana, pa kar nekaj ljudi glede na vreme in razmere. Ko se vrnem do avta gospodje še razpravljajo...Se jim kar pridružim in delimo si turne izkušnje. Oni z višjo starostjo in tolikimi smučarskimi dnevi seveda lahko delijo mnogo več...
Tik preden se odpeljem slišim, kako se sproži plaz, ki je bil po zvoku sodeč že bolj skalnat kot snežen. Po hrupu sodeč ni bil mali, videl ga pa nisem. Če pomislim, da je en model sam lezel v centralcu, joj, joj...
Začetek meseca je bil dober, žal pa nam vreme ne obeta nič dobrega in bo gibanje izgleda bolj na silo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več