Ne vem več...

kaj početi popoldan, če ne grem na smučke.

V torek je bilo vreme kislo, da je kaj. Ampak, ko sem se odpeljal od doma in prišel na Ljubelj ni padalo. Avtov je bilo za vzorec, ravno tako novega snega. Spodaj ravno toliko, da je prekrilo vso škodo, ki jo je naredila nedavna odjuga. Pri koči Vrtača začne rahlo rositi in na Zelenici rahlo snežiti. Predhodnikov je bilo ravno toliko, da je bila špura vidna in povsem OK. 

Na vrhu sem bil sam in seveda nisem izgubljal časa. Do koče je bila smuka dobra, novega snega sicer premalo, da bi res na polno užival, saj sem v zavoju prišel do trde podlage. Na plazu je bil že južen in na vsakem zavoju sem ga odrival do osnove. Bilo pa je še užitno. Naprej sem moral peljali smuk in komaj razvil dovolj hitrosti, da sem se premikal. Po svoje še dobro, saj bi zavijanje po koncu vrtaškega plazu močno poškodovalo smuči. Če ima moja oprema omejeno št. sušenj, me zelo skrbi, da je na koncu, ker zadnje čase se stalno suši... 

V sredo zunaj ščije jaz pa mečem nase kao najbolj nepremočljive cunje. Halo?! Da greš v takem ven, moraš bi ti pa res že nor. No, ne čisto, saj sem na animaciji padavin videl, da se bo naredilo okno brez padavin v okolici Jesenic. Torej šibam na Španov vrh. In res, nič ne pada.

Pred tem je sicer padal moker sneg oz. dež s snegom, ker je povsod cca 10 cm plundre. Špura je že potegnjena in z višino postaja sneg manj moker, je pa do vrha še vedno južen. Rahlo začne snežiti in pohitim, ker sem mislil narediti ponovitev. Smuka je kar naporna in nekega silnega užitka ni. Ko prismučam dol, začne na polno deževati in tako še ena runda pade dobesedno v vodo.

V četrtek se prijavi šu Jure in malo cincava, če bi šla kam drugam, ampak na koncu prevlada Triangel, predvsem ker se še ni razjasnilo. Ko se peljeva mimo Tržiča, pa je že jasno. Nič zato. Turašev kot mravelj. Ambijent po sneženju je lep.

Trije lezejo po centralni in mene kar malo zamika. Jure pa je glas razuma.

Smuka je na vrhu super,

na sredini še kar, spodaj pa rodeo po pomrzjnenih smučinah. Danes sem imel občutek, kot da nekaj zanujam. 

Danes sem spet na Ljubelju. Mraz je ko pes, čeprav mi v avtu kaže samo -7,5. Ljudi je verjetno več kot v BTCju. Gor grede sem stalno na "levem" pasu. Najprej hočem zaviti proti Suhemu reševju, potem pa me pogled na centralno premami. Ni še vsa zvožena in kar potegne me v levo. 

Špuro je odlična. Tako visoko še nikoli nisem prišel s smučmi. Praktično do skale, ki loči žlebova.  Pred tem vidim, da je eden prismučal navzdolj. Torej se da do vrha. Pri skali prešaltam na pancerje in cepin, Dereze nismo potrebne, saj je mehko in hodim po sledeh predhodnika.  Spet se spomnim, kako rad imam visokogorje in malo bolj alpinistično sceno.

Predhodnik je 40 vm pred vrhom obrnil in bolj kot gledam zadnje prečenje, bolj rizično se mi zdi. Matr, tako blizu vrha pa sem spet cviknil. Čista pusika sem ratal 😌. Ko se pripravlam na smuko in raztegujem palice se mi ena pokvari. Pizda pol pa smučaj po 35 stopinjki naklonini brez ene palice. Razmere sploh niso tako top kot sem upal, je pa treba vedet, da sem letos že razvejen ob vsem pršiču, ki sem ga prevozil. Sneg je mešanica suhega snega in napihanca, če pa "zaideš" preveč v grapo je pa že skorja. Letos 1. malo bolj "resna" tura.