Suho ruševje

Včeraj zvečer se menim s Simonom in Dušanom, da bi šli kam skupaj. Moje ideje (za Kopico, Kotovo sedlo..) jima niso preveč všeč. Njune so pa meni kar premalo za vikend (npr. Struška, Klek...). Grem pa sam, saj sem navajen. Ko vidim vremensko, prestavim odločitev na jutro. Zjutraj je mraz, piha veter, zato se odločim, da sem bom igral na domačem igrišču. Ob 8:30 je na Ljubelju parkirišče že skoraj polno in očitno se je delovni čas BTCja prestavil na bolj zgodnjo uro. Zopet zasedem levi pas in na Zelenici rahlo zavijem levo - smer Suho ruševje z opcijo Y na Vrtačo.

Seveda je mraz in popiha veter, ampak zakaj že srečujem ljudi ki prihajajo iz smeri Suhega ruševja?  Kmalu ugotovim zakaj. 

Na začetku krnice so razmere divje, čez trak dam kapo, nase navlečm buf. V del lic, ki vseeno gleda ven in veke me žge od mraza in vetra. Zrak je nasičen s snegom. vseeno vztrajam. Kmalu me dohiti znani fant s SF ritmom, vendar danes ni toliko hitrejši in skoraj skupaj se boriva z vetrom. Ko pride sunek in če nisi fiksiran te na napihancu enostavno odnese nazaj. Če si na ledeni kloži, sploh nimaš šans. Prav smešno naju je gledat. Ko vidim, da se on bori s sunkom, se jaz vkopljem, da ne izgubljam dragocenih metrov. In potem gas narediti čim več korakov, do naslednjega sunka. Že prej nama je jasno, da je danes Vrtača nedosegljiva. Zborbava do kao zavetrja pod skalo na koti 2030 vm. Jaz sem ledena kocka, buf je trd kot kamen, saj je izdihan zrak zmrznil. Z rokamui skoraj ne moram migat, prvič na turni smuki me zebe v noge. Veter nabija tako, da kože komaj spravim v nahrbnik. Ker je pod skalo zelo malo prostora dečko iz Podljubelja odsmuča, da mi da prostor, da se lahko še jaz pripravim na spust. Smuka je presenetljivo dobra, ker smučam z vetrom po napihanem snegu v kotanji, je gladka in uživaška. Zopet zavijem v gozd in po pršiču, z izmenjavo malo skorje, pridem ven malo nad kočo pri izviru Završnice.  Prvič ven potegnem telefon in naredim edino sliko. Ker nisem nič pil popijem topli napitek, žal pa mi je, šok 1, proteinski shake zmrznil. Šok 2 je ko ven potegnem kože. Na lepilo so se naselile snežinke, kar je logično, glede na razmere, kje sem jih pospravljal. Ni pa logično, da so globinsko zmrzile in ni bilo šanse da jih nalepim na smučke. Zato romajo na nahrbtnik in peš gazim proti Zelenici. Tudi tako se ne ogrejem. Ko z roba smučišča pogledam proti koči me skoraj kap. V BTCju so definitivno razprodaje, od reševalnih psov, turašev, krpljarjev, pešakov, sankačev... ni da ni.  Procesije se nadaljujejo po celi poti do Ljubelja. Vsa parkirišča so zasedena in avti kruzajo po njih in čakajo, da kdo odide. 
Na hitro vse zmečem v avto in vse kar vidim je topla peč. 

Sicer povsem nezahtevna tura (cca 1200 vm) se je zaradi razmer spremenila v izredno naporno. Bil pa sem na zraku in soncu in seveda na smučeh 😀.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več