Vršič

Zvečer nisem imel niti najmanjše ideje kam iti. Zjutraj ni bilo nič drugače, pa sem se vseeno pripravljal, da nekam grem. Čas odhoda je bil zato za moje pojme zelo pozen. Smer Gorenjska in češ se odločim po poti glede na trenutni navdih, Peljem po AC in opazujem gore. Sneg je čist pobralo in povsod se podijo oblaki. Kar peljem in se pripeljem do Kranjske gore. Peč/Tromeja me ne mika, Tamar in ture tam okoli so za samega no-go. Ma grem proti Vršiču. Mirno odpeljem mimo zapore ceste, čeprav mi je čudno, ker sem na cesti sam. Malo naprej od Mihovega doma se odločim in parkiram. Ura je 9:20.  Kljub temu, da peš poti ne poznam si mislim, da orentacija valda ni problem. Že na začetku moram sneti smuči za prečkanje mostu, potem me sledi zavedejo in komaj preplezam strugo potoka. Iz gozda pridem pri Koči na gozdu in pojma nimam, da sem daleč s poti. Še sreča, da je pred kočo odmetava sneg prijazna gospa, ki me usmeri nazaj, kaj pa vem 300 m. Saj tablice so, samo sledi se praktično ne vidi zaradi vseh iglic in seveda preobrazbe snega. Na 17. ovinku možakar v freezi dela in dela. Bil je na istem mestu tudi, ko sem se vračal.

Od tu naprej več ali manj po cesti. Pogledi se odprejo in celo vreme obeta.

Tam nekje do Erjavčeve koče, potem pa se začne zapirati in veter je vse močnejši. Noro,  kako drugačno vse izgleda. 
Če sem prej še mislil, da bi šel kam više v zavetju drevja v smeri nad Šitom glava, se v tej megli na znajdem, niti ne želim tvegati. Poleg tega vidim svež plaz, ki je poradiral začetek špure v to smer. Grem do Sovne glave,
kjer me spet skoraj odpihne. Ko se spustim nazaj na prelaz srečam 1. turaša. Pa sem mislil, da sem edini, ki ni imel prav srečne roke z izbiro cilja. Smuka je bolj kot ne slaba, cesti se izogibam s sekanjem skozi gozd, Turašev vse več in več. Niže od 17. ovinka je čisti rodeo med drevesi, vejami, potokom, turaši. Fuj!!! Je pa to dober trening tehnike. Tokrat grem prav in sem nagrajen še s pogledom na Rusko kapelico.

Pri zadnjem prečenju mostu in plezanju na odfrezan rob ceste povšno odložim smučo. Ravno ko se dvignem na noge vidim, da sem z nogo zadel smučko (brez štoparjev), ki se začne peljati proti zelo, zelo strmem pobočju, ki se konča v Krnici. Z levjim skokom se na glavo naprej vržem po strmini in smučo ujamem in skupaj z njo po trebuhu drvim navdol. Po ene 7 m me ustavi drevo. Strmo je tako, da se komaj uspem obrniti in postaviti na noge. Lahko bi rekel, da sem imel srečo. Z nekaj muke mi uspe na smučah priti do avta. 
Sem se pa potem nazaj grede po cesti čudil, ker so bila vsa mesta zaparkirana, enako tudi tam, kjer se začne peš pot za Krnico. Očitno sem bil še vedno zgoden.
Iz vidika smučarije čist bv tura, ki bi šla zelo hitro v pozabo, če si jo ne bi sam začinil...

Komentarji

  1. dr.gumpi6. februar 2021 ob 11:15

    Matr vola, ta teden pa tvojim smučam dogaja. Najprej eno skoraj odpihne k sosedom, potem druga skoraj podurha na prostost oziroma dopust v Krnico. Jih boš moral bolj naučiti pokoršine ali pa kar privezati nase 😂

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. delavec7. februar 2021 ob 03:49

      Ja lej moje super peresno lahke smučke imajo tudi slabost - mene za lastnika :-)

      Izbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Izbruh, podor in še kaj zraven

Slika
V petek sem normalno delal od doma, ravno smo sredi virtualnega sestanka, ko zaslišim zvok, ki me je najbolj spominjal na prihajajoči vlak v podzemni železnici. Traja, kaj pa vem, minuto in potihne. Čez kakšnih 5 minut ponovno, vendar tokrat malo glasneje. Pojma nimam kaj naj bi to bilo, vendar se ritmično izmenjuje in vse glasnejši je. Sestanek se zaključi in ravno s sodelavcem po telefonu obdelujeva zaključke, in se lahko sprehajam po stanovanju, ko se spet pojavi. Tokrat že kar grmeče, vlak je tukaj 😀. Grem za zvokom in pridem do kopalnice. Nekaj čudnega se dogaja okoli WC školjke. Odprem pokrov in bruuuuuhhhh voda bruha v curku iz WC školjke. Ravno dovolj hiter sem, da ne dobim vsega v obraz. Ko napišem šprica, to pomeni res šprica. Hitro zaprem pokrov, vendar to ustavi samo curek, voda še vedno teže izpod pokrova. Na srečo to traja cca minuto in potem enako kot v letalu potegne vso vodo nazaj s povsem enakim zvokom. No tisto, ki je ne tleh ne, tista čaka na mene, da jo pobrišem. ...
Preberite več

Napačna izbira

Slika
Ker sem bil v soboto relativno zgodaj doma, sem imel obilico časa in čeprav nerad sem se lotil dela. Narediti želim namreč, jaz ga imenujem "ogrevalno" okno. Ko sem namreč lansko zimo kuril v štedilniku, se dnevna soba nikakor ni segrela, kljub temu, da je bilo v kuhinji vroče. In gleda na moje "odlično" poznavanje termodinamike, mislim da bo to rešilo problem. Luknja je bila hitro narejena, čiščenje pa je terjalo mnogo več. Toliko, da nisem uspel niti pomisliti, da bi se s kom menil za nedeljsko aktivnost. No, saj veliko konstantne družbe je na Cresu... Pogledam vremensko in še ta je za en kurac. Ko zjutraj pogledam ven, pa je jasno. Ker se bojim, da bom zamudil, se odločim za hribolazenje. Za cilj si izberem Košutico in to iz Hajnževega sedla (malo težja). Bolj se bližam izhodišču bolj je oblačno. Ma saj nima veze. Prtisnem! Na sedlu pa se začne. Veter, mraz in megla. Nase navlečem vse kar imam, tudi rokavice. Na grebenu me skoraj odpihne. Vmes se celo pokaže sonc...
Preberite več

"Izgubljen" na Primorskem

Slika
Na zalogi imam še cel kup starega dopusta in ko se poklopi lepo vreme in ne preveč delovnih obveznosti, je to pač potrebno izkorisititi. Ker sem želel videti Patricijo, je bila v osnovi ideja, da skupaj narediva kakšen izlet. Ker je dekle pridno, jo je težko ujeti na prost dan, saj poleg faksa dela še v dveh službah. Prosta je bila samo popoldan, zato se odločim, da zjutraj sam malo kolesarim, popoldan pa... bova videla.  Za izhodišče si izberem Osp. Že prej sem malo pogledal na Singlco  in Trailforks  in ugotovil, da nekaj se bo našlo. Bom pa kao sproti. Štartam kar po asfaltu proti Tinjanu, saj šele kasneje vidim, da gre malo stran STKP . Takoj ko prečim AC pa zavijem na potko, ki me pripelje na vrh. edini lep razgled, tik pod vrhom Kar malo razočaran sem, ker ni razgleda in tudi sicer nič vrednega za pogledat. Spust naredim po trailu Drugi tir, ki je super. Malo je sicer otežen prehod ceste, saj je to sedaj (predvidevam) gradbišče/dovozna pot za dejanski drugi tir....
Preberite več